Kaj se nismo zbrali zavoljo Drnuljevega kozla in zaradi Slamorežčevega vrta. Ta hudobna kozlovska je namreč, zapeljana po svoji meseni poželjivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, dalje po lenobi in nemarljivosti svojega gospodarja Drnulje, namenjena bila, da bi vse zelje, vso peso, korenje, česen in čebulo na Andraža Slamorezca vrtu posmukala, pojedla, potrla in požrla. Kajne, Višnjanje, da smo mi od nekdaj bogaboječi in pravični?«