nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori, poved v sobesedilu:

Veliko sicer vem o gori, vem na priliko o nekem slovečem polžu povedati in drugo, pa tega ne bom raznašal. Tudi o tisti glasoviti češnji, ki baje v gori raste in rodi že dokaj let, pa ne vedó Višnjanje, ali so češnje črnice ali belice, ker jih otroci vselej zelene pojedó ‒ tudi o tej ne bom govoril, temveč za zdaj naj samo višnjansko sodnijsko bistroumnost pohvalim, naj namreč povem, kako je tekla v starem času sloveča pravda zastran kozla Drnulje in nepopasenega vrta Andraža Slamorezca. Drnulja, višnjanski meščan, ni sicer svojega mleka pil ‒ ker v tistem starodavnem času, ko je on živel, bilo je še manj kravjih repov v gori ko današnji dan; Drnulja ni za nemške kandidate glasoval, ker tačas ni bilo za nobenega treba, vendar je imel ta Drnulja svojo lastno hišo sredi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljubna, zakaj vežna vrata so noč in dan na stežaj odprta stala, in če je kak pesek mimo tekel in mu je kaj na um prišlo, stopil je v to vežo, nogo zavzdignil in kaj popustil.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA