In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palico zamahovali nad njim.« »To je višnjanski!« vpije krdelo. Trikrat je še sonce nad goro stalo, in ko je v četrtič prišlo, gnali so kozla in Drnuljo iz mesta ven na hrib Peščenjak in tam, kjer so na hribcu stale slavne višnjanske vislice, tam je bil kozel vpričo višnjanske množice po senci tepen in Drnulja je to tepenje z zavezanimi očmi gledal in s palicami so nad njim zamahovali.