»Flerè Krivostegno naj sodi za vso goro,« zamisli se neka ženska in naenkrat je Flerè sedel na Zaropotajevem stolu, svojo berglo ob sebi vzdignil in jel pozvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki ste ga bili veseli, ker tako je hitro zopet edinost in zloščina prišla v ljubo višnjansko mesto; celo Drnulja se je obveselil, ker je z drugimi meščani vred veliko stavil na pravičnost in posebne božje darove Krivostegnove.
Dolgo naslanja vedež Flerè kosmato brado na berglo in misli.