OSMO POGLAVJE V neverske roke padel mu mili je otrok, med otcem in otrokom zija prepad globok! Zdihuje sivi starec, zdihuje celo noč in kliče vse svetnike in na pomoč. Fr. Pater ni mogel preboleti nesreče, šel je bil tjakaj, kamor nam vsem kaže pot, od koder se nihče ne vrne več: truplo v krtovo deželo, duša v lepše življenje.