Namesto prejšnje osornosti bila ga je sama vljudnost; kajti posnel je iz prodajalčevega govora, da nihče drug ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samol, ki mu je bil bratovega sinova prodal. Naglo poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko, roté ga, naj ne spregovori nikomur nič o tem. »O, Bog varuj!« reče krošnjar, ko vidi rumenjake v roki.