»Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las je manjkalo!« obrne se s temi besedami krošnjar že na vratih. ‒ »Kaj, ko bi poklical eden vašega gospoda, naročeno mi je nekaj, da mu povem.« »Gospod ne pridejo dol, morate k njim, ali pa meni povejte, da jim naznanim,« odgovori Ožbe. »I no, povejte mu, ako če, naj pride; jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim.