Prikazal se je tam pa tam kak možiček izza ogla, toda videvši, da je on sam, sovražnika mnogo ‒ skril se je tudi on. Samol zagrabi fantiča za roko in ga posadi na konja, usede se zanj in, preden je človek vedel, odjahali so bili cigani naglo ko strela. Oče Bemard omedli.