Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vest ga je morda pekla, kakor vsakega grešnika, ali kesal se ni! Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho, da mu pride v last vse, kar bi imel podedovati: in v veselju si mane roke. Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal otroka in da bi utegnil izdati ga.