Smejé zavije cigan na čuden način usta, seže po svoj nož, prereže janičarju vezi na rokah in, kazaje na starega, govori: »Tu stoji, v lice mu in videl bodeš očeta svojega lice.« In obrne se k očetu, rekoč: »Gotovo je tukaj, še lepši od tedanjega, ki je jezdil z menoj na Turško.« »Moj sin!« zavpil je stari in v tem trenutju je padla stena med dvema srcema, oče in sin sta si ležala na prsih.