Po vsem zapuščenem poslopju so bile luči razstavljene, da bi prevarile sovražnika, kakor da bi vse čulo in bedelo v kloštru. Ravno so hoteli odpreti težka železna vratca, v kamnu nasajena in umetno zakrita, ko se pretrga na nebu in luna posije jasno in svetlo. Žalostno so pogledali eni proti nebu bledo luno, kakor bi ji hoteli očitati: »Glej, kako si na hudobiji, luna, le še pol ure bi bila skrita in rešeni bi bili mi.«