»Štej naše brambovce za zidom, potlej pa se ozri pod klošter in šotore turške in videl bodeš, da se nam bliža zadnja ura. Imamo pa še najhujšega sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je spustila naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji vojaki. Ko bi bil jaz v svoji mladosti, potlej, brat, naj bi prišli,« in pri tej misli se starec oživi, »ko bi jaz imel tisto desnico in tiste hlapce ko pred tridesetimi leti ‒ ali kaj hočem, starost se ne dá stresti; tudi nimam na svetu česa pričakovati; kadar je Njegova volja, naj me le vzame.