PETNAJSTO POGLAVJE Tamkaj lomi on roké; trepetaje k nebu gleda, žalost trga mu srce. M. Vsa turška sila, ki še ni bila razlila se proti severu naprej, obstopila je od vseh strani mogočno, trdno kloštrsko poslopje. Ne bilo bi težko braniti dobro sezidanega obzidja, ko bi bilo brambovcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bili za zidom, zakaj precej veliko hlapcev so bili poslali naproti, ki so potem konec storili na Štajerskem; velik oddelek se je bil pri procesiji razkropil in bodisi v turške roke prišel ali pa umrl pod turškimi sabljami; le malo jih je bilo ostalo v kloštru.