Ko se je torej jutro bližalo, obsuje turška vojska na novo cerkveni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje, odbijajo kakor ljudje, ki jih ne čaka drugega ko smrt, katerim pa obupanje daje poslednjo čudovito moč, ki dela iz navadnega vojaka pogumnega junaka. Še bi se bili morda hrabri kmetje ubranili, ko bi bili imeli moža, da bi bil znal pomagati, velevati in zapovedovati.