V turškem taboru so ognji pojemali, krik je utihoval, ki je donel vso noč; zakaj proti koncu noči je marsikaka težka glava zadremala, dasi je bila v tuji deželi sredi sovražnikov. Ali vedeli so, da so ti sovražniki le slabo oboroženi, preplašeni in razkropljeni na drobne kosce; lahko so torej zaupali se svojim čuvajem. Drugače je bilo to nasproti v taboru, kjer so kmetje slovenski iskali zavetja okrog cerkvice.