Lejte, že tako smo preveč razkosani: eni so pobegnili v gozd, eni so bili tako nespametni, da so se zaprli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo ‒ Bog daj, da bi se to obrnilo drugače ‒ vendarle premagali in usmili se jih potlej Bog sam, saj vemo, kaj jih čaka potem. Lejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno, potlej bi se bilo dalo že kaj storiti proti, ki se je zdaj že nekoliko razlil po deželi.« Zdaj prideta v jamo in ž njim cigan.