»Sicer nisi vreden, da sem te odrezal z zasluženih vislic; tudi nisi zaslužil, da bi se veliko pečal s teboj in zate, pa naj ti bo,« godrnja cigan ter postavi pokonci in ga na smreko prisloni. Kmalu se zbrihta, tudi mu ni bilo drugega storiti, kajti cigan ga je tresel ko snop. »Halo, grbavi prijatelj, hodi, greva izpod tvojih vislic,« vpil je cigan in peljal plemenitaša k potoku.