Eden naloži na pol živega ter ga vleče h konjem, drugi pa zapalijo poslopje, da bi tako ukrotili in uničili svojega drugega sovražnika, cigana, kateri jim je glave razbil, samemu pa niso mogli priti do kože. Pa preden je plamen švigal okrog strehe, raztrgal je na drugem oglu cigan steno, skočil na zemljo in ga zagledajo, ko se jim je že daleč iz mraka krohotal, žugaje s pestjo. Žareče poslopje je čudovito obsevalo to družbo.