»Ko bi se maščeval nad menoj, da mu nisem v štiri in dvajsetih. urah pomagal iz kloštrske ječe?« mislil je. ‒ »Bog vedi, ali je kri, ki mu orožje in roko rdi, tekla od srca turškega ali slovenskega?« In diha natihoma in se ne gane v listju. Cigan pa se malo ozira okrog, govori med zobe nekaj sam sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre noter.