Ali slabo je poznal svojo deželo; pravega pota do svojega ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče zavoljo. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel, kod hodi in kam gre; to je gotovo, da je bil, ko se je zmračilo, spehan in shojen ne daleč od tam, kjer je zavil proti svojemu domu. V sredi hoste, kake pol ure od poprej imenovanega kraja, kjer so se bojevali kmetje, je stalo staro selišče pri majhnem potoku.