Znano je, da malenkostno očitanje človeka, ki ima še nekaj časti v sebi, tolikanj speče, kakor če se v oči vrže beraštvo in se mu še našteva, kaj in koliko dobrega je po nevrednem od nas prejel. Lahko se tedaj razsodi, kako je bilo Cirianiju v tem hipu, ki je že po naturi bil burne in nagle krvi, zraven pak je živel še v onem času, ko je svet vsako malo resnično ali namišljeno razžalitev menil samo s krvjo popraviti in maščevati. Gospodar Turjaški je pač vedel, da bi njegov gost njemu vkljub kaj poskušal.