Pa nikakor ni mogel biti vesel; zamišljen je sedel na konju, in ker nekaj potov ni odgovarjal, obmolknil je tudi ta. Grof pak je bil previsok, da bi se bil menil s tem ali onim plebejcem. Edino, kar jima je od Ljubljane do povedal, bilo je to, da, kadar se enkrat oprosti svoje obljube in oddá deklico očetu, bode govoril še z obema; zdaj pak se jima ni ničesar bati.