»Prisegam na, na svoje izveličanje, a daj mi otroka, nepokvarjenega, poštenega!« izgovoril je sodnik in v hipu je glavar odprl duri in odpeljal starega moža. Zdajci se med krdelom na ulicah prikaže visok mož, nihče ni vedel, kdaj in od kod je prišel. Glas je šel od ust do ust: »Sodnik, sodnik!« in ko bi mignil, je divji hrum potihnil.