Pač ni čuda, zakaj, če je tudi nam dovoljeno, kar je temà poetov in pravljičarjev pred nami že storilo, da se tej svetilnici in sluh natvezuje, videl in slišal je to kakor vsako noč po daljnem svetu marsikaj, kar ga je morda bolj zanimalo. Če se tedaj ravno tiste noči ž njim vred še drugam ozremo, najdemo nov prizor, novo črto v našo, škoda da le površno, sliko. Na strani Ljubljane, kjer zdaj od vlade cesarja sem rodovitna raván leži, vleklo se je v prejšnjih časih močvirje, gnezdo navodnih in močeradnih živali in izhlapišče nezdravja in puščobe.