Ni mu bilo neznano, da sosebno njega črti in da bo on morda prvi občutil njegovo nevoljo. Zatorej je večkrat pomišljal, ali ne bi bilo morda za mesto in zanj bolje, ko bi se svoji časti in službi odpovedal. Ni se bal tolikanj zase, da, ko bi bil sam na svetu, mu ne bi bilo tudi za življenje veliko, ali imel je skrbeti za blagor vsega mesta in mislil je, da bi v teh okoliščinah morda boljši bil mož, kateremu bi bil prijaznejši; imel je ‒ hčer, in kadar je staremu možu na misel prišlo, v kaki nevarnosti bode otrok njegov, želel si je, da ne bi imel sodniške butare, ampak da bi bil nepoznan rokodelec.