»K svoji ljubici«, saj tako je dejal. Ko bi bila za mesto in za njegovo življenje nevarnost, Sumerek bi bil stal mož, meščan, krepak in neustrašen. Ko mu je pa le misel o majhni verjetnosti prišla, da njegovo dete, njegova edina ljubezen ne bi bila take čednosti, kakor si je mislil ‒ tu se je tresel in pozabil.