Ker je v prejšnji pravdi z sosebno on delal za mesto, bodlo ga je nekoliko, da bi tudi tako naravnost dal, kakor je dobil, pa premislil si je in dejal samo: »Gospod poglavar, mi meščanje za pravico vselej najprej prosimo, zato tudi danes. Mislimo pa po svoji naravni pameti, da pravico tudi terjati ima vsak dovoljenje od, ki je enako pravičen za vse.« Deželni poglavar se na to glasno zasmeja.