Tega novega je spoznal, kajti brž je obrnil svoje zastarelo po očetu podedovano orožje proti njemu in vpil: »Kaj si ti, laški?!«
Pa videti je moral koj, da svojemu nasprotniku ni kos, kajti dobil je prek komolca desne roke rano, da mu je meč odletel, in morda bi se mu bila še hujša godila, ko se ne bi bilo na vik in krik že toliko meščanov tu vkup steplo, da so neznani ponočnjaki hitro pobegnili, popustivši svojega ranjenca. Ko so si posvetili in ogledali na tleh ležečega, spoznal ga je nekdo izmed njih in dejal: »To je hlapec našega poglavarja!«