Tisto uro se je bil Sušnja preveril, da človek ni tako počasen, kakor si domišlja, če le hoče. Kajti mislé, da čuje cepetanje preganjalcev za seboj, dirjal je tako, da je bil, preden je vedel kako in kaj, pri svojih treh tovariših pod Grniščakovo hišo, ki so tudi stali v pravem božjem strahu, ne vedé, kaj bi. Vidé Sušnjo pribežati, zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem.