Menda ni noben ključ odprl, ker kmalu jih je mož nevoljen zopet v žep vtaknil, rekel najmočnejšemu svoje družbe, naj se ob plotu ustopi in mu do vrha plota pomaga. Okobalivši teme, poprime se za vejo češpljevega drevesa, ki je na vrtu tik plota rastlo, še enkrat opomni tovariše, naj pazijo, in skoči na vrt. Ostali štirje nekaj časa med seboj šepetajo, kakor bi se kaj posvetovali, potem pa se obrneta dva gor, dva dol.