Ko je tedaj mož videl, da iz spanja ne bo nič, sklonil se je toliko pokonci, da je sedel. Kaka dva pota je prav nevoščljivo pogledal svojega tovariša Kolčka in si mislil: »Zakaj ta lahko spi, jaz pa ne?« Ali kakor za tolažbo mu je na um prišlo, da ima nekaj za v usta ‒ ne sicer tobačne pipe, kajti te niso še Ljubljančanje našega časa poznali, ampak ‒ tolsto klobasico.