Goste, ki so bili na Rojinju pripravljeni na svatovanje, kakor tudi kmečke ljudi, vse je ta glas osupnil, kajti vsak je mislil le veselo zvonjenje na ta dan slišati. Prišel je stari v grad, pa ne samo svojega sina obiskat in priprav za pirovanje gledat, resnega lica je vprašal po starem gospodu in je temu skrivnostno naznanil, da je v njegovi hiši neka ženska umrla, ki je smrtno uro imenovala še njegovo ime. Precej potem je odjezdil Rojar naglo s starcem na njegov dom.