Še bolj pa ga je potrlo, kadar se je domislil sramotne smrti svojega nekdanjega rejenca, ki je nekdaj pod njegovo streho prebival, njegovo ljubezen užival in celo njemu v rodu bil. Zdelo se mu je, da je s tem on osramočen in njegova poštena hiša, da sta osramočena njegova hči in zet. Nikdar ni sicer govoril niti z domačimi niti z drugimi, pa mislil je toliko več sam.