Dva hlapca, starega in mladega, katerega zdaj tudi najdemo v vitezovem spremstvu, bil je Rojar komaj pred dobro četrt uro naprej poslal, da bi doma na gradu napovedala njihov prihod in ukazala večerjo pripraviti za trudne prihodnike. »Tod bi enemu ne bilo varno v mraku hoditi,« rekel je eden hlapcev tovarišem.
»Jaz ali ti bi brez skrbi šel, ker nimava nič,« odgovori oni, »pa je vendar res pripraven kraj za tiste, ki radi človeku v žepe pogledajo.«