Vendar je moral Rojar še enkrat vprašati, preden je izvedel, kaj je z njegovo hčerko. Kakor iz uma je dirjal po izbi gor in dol in zdihoval: »O Bog, ti kaznuješ me strašno! Zadnje upanje, ki me je vleklo domov, zadnja tolažba, ki me je vezala na življenje, tudi to si mi vzel!