Kajti spoznal je to lice, podolgasti obraz, obleko, velikansko postavo ‒ ves njegov stari gospod je stal tukaj. Toda ni nikdar na misel prišlo, da bi bil še živ, mislil je torej zdaj, da je na njegov poklic zares vstal vitez iz groba, da je ta njegov duh. Rojar je videl to splošno otrplost, spoznal je hlapčevo vero, zato je dejal z rahlejšim glasom: »Jaz sem, vaš gospodar; niso me ubili!