Tudi starega hlapca Toneta, ki je še vedno znal kaj novega povedati, ni več tako rada poslušala in z večkratnim zdehanjem hotela naznaniti, da sinoči ni dosti spala in da se olje ne dobó zastonj. Pa kakor se je videlo, naša dva gosta nista bila s krčmarico enakih misli niti zaradi spanca in njegove potrebe niti zastran draginje borne svečave; kajti tuji gospod je kakor vkljub zamišljen slonel in slonel, pa je polagoma cukal kapljico iz vrča. »Nekdo trka,« pravi, »pogledi, pogledi, to bo.«