Toda zdajci so zašli na druge manj važne pomenke, pri katerih so počasi zavrstjo po klopeh polegli in pospali tako, da je nazadnje sam ostal, ki je krčmarici zdaj to, zdaj to razkladal. Tudi vitezov spremljevalec se je bil, utrujen od dolgega pota, zleknil po klopi. Krčmarici se je menda že pozno in svečave škoda zdelo, kajti opomnila je viteza, da se lahko uleže, kadar hoče, na posteljo, katero mu je bila tik peči vkup znesla.