Rojar je ležal poslednjo noč v gostoljubni preprosti koči, ki ga je smrti otela; toda spati ni mogel. Misli na dom, na reči, ki so se po Črtkovih besedah tam prigodile, podile so mu spanec z oči. Drugo jutro se je poslovil od preprostih priljubljenih mu ljudi in je odpotoval na konju; ga je spremljal, peš vštric njega hodé.