Rojar se ohrabri, vstane, gre dvakrat po izbi gor in dol, postoji naposled in reče: »Jutri zjutraj grem.«
Zastonj je bilo, da je Črtek z glavo majal in dejal: »Če greste že zdaj na pot, povrne se vam bolezen;« zastonj, da so ga pošteni drvarjevi ljudje strahoma prosili, naj ostane še nekaj dni, da se okrepi. Vsega tega gospod ni poslušal, ostal je pri besedi, da drugo jutro odjezdi; pristavil je samo to, da ga spremlja, kar sta tudi oče in mati privolila, čeravno se nista rada ločila od sina, ki jima je bil podpora na starost.