Saj po materini smrti ni imelo nobenega človeka, do katerega bi se bilo z zaupljivo ljubeznijo obrnilo; le oče ga je ljubil ko svoje oko, mačeha se ni že popred za otroka veliko zmenila. Zdaj, ko so se okolnosti tako premenile, bila je deklica popolnoma zapuščena. Nihče ni vprašal zanjo, nihče ji ni brisal nedolžne solze z mladega lica, celo stara pestunja je morala svoja kopita pobrati in iti iz graščine, ker se je predrznila pritožiti se pri gospe, da je otroku slabo in da ne bode dolgo živel, če se bo tako malomarno ravnalo ž njim.