Ko pa je bliže pridirjal, spoznala je, da to ni Rojarjeva nespretna podoba; spoznala je ‒ in oči so ji jele strastno sijati in nemirno se je stegovala čez okno ‒: to je sam. Naglo je okno zaprla in skozi duri ven je letela po stopnicah dol na dvorišče. Malo dekle je mirno dalje sedelo in ni zapazilo ničesar, kar je mater tako čudovito ganilo.