Zdel se ji je velik, morda je mož njen, mislila je in prebledela. Ko pa je bliže pridirjal, spoznala je, da to ni Rojarjeva nespretna podoba; spoznala je ‒ in oči so ji jele strastno sijati in nemirno se je stegovala čez okno ‒: to je sam. Naglo je okno zaprla in skozi duri ven je letela po stopnicah dol na dvorišče.