Male vasice okrog, ki so na Rojinju tlako delati imele, bile so zadovoljnejše s svojo gospodo ko kmetje mogočnih plemenitnikov. Zato je pa tudi marsikatera molitvica v poletnem večeru iz nizke koče proti nebu puhtela, naj Bog srečno pripelje dobrega gospoda Rojarja in njegove hlapce, vaške mladeniče, iz turške vojne. Sonce je že na robu v zapadu stalo in zmerom večje in večje so naraščale sence sadnega drevja pod gradom.