»Vidva ves teden po gozdu rijeta in drevje spodjedata, zato pa ne vesta nič, kaj se okrog godi,« pravi Črtek in tiplje ranjenca po glavi in po okrvavljenih krajih života. »Jaz pravim, da ne bo umrl, valjal se bo pa valjal lep čas, preden bo na lastnih nogah stal. Pa ga nesimo v kočo, če je prav eden hudih gospodov, naj se okreva in naj spozna, da ima kmečki človek tako srce ko on ali pa še boljše.