Turjaški, žlahtnik stare rodovine, bil je tisti mož, ki je pod svojo zastavo priklical zlasti kranjske korenjake v obrambo in zaslombo domačije proti sovražnikom, ki so pod poveljstvom, kakor pravljica govori, k mohamedanski veri odpadlega krščanskega meniha, v velikanskem številu valili se skozi Hrvaško. Le malo število vojščakov je mogel Turjaški med nabrati, cvet prebivalcev je bil že v prejšnjih stiskah in v brezkončnem vojevanju poginil. Še manjše število so mu poslali Hrvatje na pomoč, tako da je, do Siska prišedši, komaj 4000 mož imel; pak so bili petkrat močnejši.