IV Ravno ob tistem času, ko je Abranek sam nad seboj v svojem obupu strašno pregreho storil, pridrsele so majhne po cesti. Vprežen je bil majhen, suhoten konj, na sanéh pak je sedel kmečki voznik, za voznikom pak gosposki človek srednje starosti, v plašč zavit. »Kaj pa je tamle?« vpraša gospod voznika, kazaje proti stari samotni hruški.