Podpiralo jo je v tej krščanski nameri tudi to, ker je za gotovo mislila, da je tuji vojak otroka kje ukradel ‒ bogvedi s kakim hudobnim namenom. Dasiravno se je tedaj več kmetov v okolici oglasilo, ki so izrekli, da otroka za svojega vzamejo, vendar ni Ponkráčevka nikomur hotela tega dobrega dela prepustiti. Mali, kakor so otroka imenovali, je tedaj zrasel v Ponkračevkini hiši.