»Osliček!« godrnjal je dobrosrčni Trtar, »naj se malo nakisa kakor baba, ki je jajca pobila, in zopet ga bo pamet srečala, če ni že od nekdaj pozabila nanj.« Rekši, izpije poslednje ostanke iz kupe in, malomaren za vse bolečine in težave vsega sveta, kadi mirno svojo pipo tobaka do bližnje vasi.
VIII Kdor je pred tremi leti v jesenskem času belo Ljubljano obiskal, domisli si še krdel iz vseh dežel nabranih vojakov, katerim je ljudstvo reklo, da so »mesikajnarji«.