Ker pisač odgovora ne dobó, pogleda od kozarca proti Tirtlju in vidi, da je glavo pobesil in da mu solze po licu tekó. Jame ga tolažiti, šaljivo in resno skazuje, da taka reč ni vredna, da bi se človek ozrl, da deklica ni bila zanj, da je morda sama sreča, ker se je tako naredilo itd. Toda vsega tega Tirtelj ni poslušal.